Preskoči na vsebino


Mozaik p. Marka Ivana Rupnika

Mozaik v cerkvi sv. Marka v Kopru - zgibanka

ŽUPNIJA KOPER – SV. MARKO
se razprostira po strmem hribu sv. Marka. Tu živi približno 11.000 prebivalcev, krščenih pa jih je morda 7.000. To je del novega naselja mesta Koper, ki je zraslo v zadnjih tridesetih letih.
Takratni koprski župnik dr. Bojan Ravbar se je celih 24 let boril za lokacijsko dovoljenje za novo cerkev. Arhitekturo sta zasnovala arhitekta Ivan Bergant in Jože Marinko, ki je tudi izdelal načrte. Cerkev je zgradilo podjetje Stavbenik iz Kopra skupaj z nekaterimi sodelavci obrtniki in mojstri. Škof Metod Pirih jo je posvetil 9. 9. 1990, župnija pa je bila ustanovljena 22. 8. 1993. Mozaik je leta 2003 izdelal p. Marko Ivan Rupnik z ekipo duhovne umetnosti iz Centra Aletti v Rimu.
Župnijska cerkev je posvečena sv. Marku. Zato je razumljivo, da mozaik izraža nekatere temeljne razsežnosti naše vere iz Markovega evangelija. Ta značilnost je vzporednost judovske, Mojzesove, in Kristusove velike noči, ki pomaga razumeti nedoumljivo in neizčrpno bogastvo Kristusove velike noči za celo človeštvo.

Mozaik2_0.jpg Veličastni mozaik v cerkvi sv. Marka povezuje prezbiterij s cerkveno »dvorano«, ker želi pokazati, da je Cerkev skupnost, zbrana okrog oltarja, ki slavi Gospoda in Odrešenika. S tem je mozaik v celoti del bogoslužja samega. Na ta način ikonografija pomaga razodevati, kar se dogaja v bogoslužju.

Mozaik3_0.jpg Gospod je rekel Mojzesu: » … vsak naj si poskrbi po eno jagnje na hišo … , ki naj ga proti večeru zakolje … s krvjo pomažite podboja in naddurje hiš … to vam bo znamenje … « 2 Mz 12).
To jagnje je predpodoba Kristusa. Jagnjetova kri je rešiteljica smrti prvorojencev, Kristusova kri nas torej rešuje smrti in večnega trpljenja.

Gospod je rekel Mojzesu:
»Ti pa povzdigni palico in iztegni roko nad morje
in ga razdeli, da bodo šli Izraelovi sinovi po suhem sredi morja«
(2 Mz 14,16).
Kakor je Mojzes izpeljal ljudi iz sužnosti v Egiptu, tako nas je Kristus odrešil sužnosti greha in smrti. Zato sta si obličji Mojzesa in Jezusa na križu zelo podobni.
Prehod preko Rdečega morja je podoba krsta, zato je tu zraven tudi krstni kamen. Prav tako, kot so bili Izraelci s tem prehodom za vedno rešeni egiptovske sužnosti, tako smo kristjani s krstom odrešeni za novo življenje.
»Oblačni steber se podnevi ni umaknil izpred ljudstva in ognjeni steber ne ponoči« (2 Mz 13,22).
Sv. Pavel pravi, da ta steber simbolizira Svetega Duha. Božja ljubezen je izpeljala ljudi iz sužnosti in jih vodila v obljubljeno deželo. Če bomo sledili tej ljubezni, bomo tudi mi prišli do tiste obljubljene dežele, po kateri hrepeni naše srce.
»Ko je Bog nehal govoriti z Mojzesom na Sinajski gori, mu je dal dve kamniti plošči« (2 Mz 21,18).
Dve plošči simbolizirata 10 Božjih zapovedi. Rdeča barva predstavlja zapovedi v odnosu do Boga, modra pa zapovedi v odnosu do bližnjega.
Od Mojzesove podobe do Križanega je puščava, ki simbolizira neodrešeno življenje.
Ko je Jezus umiral na križu, »se je stemnilo po vsej deželi do devete ure. Ob deveti uri je Jezus zavpil z močnim glasom: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? Zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal« (. Mr 15, 33-38). To prikazuje temno modri krog in za njim platno, ki je zarezano z zlatom. Bog je zaključil staro zavezo in začenja se nova.
Mozaik4_0.png »Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda« (Jn 19,34).
Kristus na križu z odprtimi očmi mirno gleda na svet. Umetnik je želel pokazati, da se je Bog dopustil ubiti zato, da bi nam pokazal, kako nas ljubi.
Križ je podoben drevesu. Prav tistega zla, ki je prišlo po drevesu v raju, nas je Kristus odrešil s svojo smrtjo na križu.

Vojak pod križem, ki prebada Jezusu srce, je že obdan s sijem in ga Cerkev slavi kot svetnika. To je sv. Longin. »Ko je videl, kako je Jezus izdihnil, je rekel: Resnično je bil Božji Sin« (Mr 15.39).
Zlata barva simbolizira božjo navzočnost, modra pa človečnost. Jezus je pravi Bog in pravi človek.
Jezusova smrt je odprla »nebo«. Odrešeni smo. Božje kraljestvo se nam je približalo.
Barve so preproste, kot da bi jih risali otroci. Umetnik je želel poudariti držo človeka, ki sprejema odrešenje: »Če ne postanete kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 18,3).
Mozaik5_0.jpgMreža simbolizira svobodne odnose v Sveti Trojici. Jezus je rekel: »Nebeško kraljestvo je podobno mreži...« (Mt 13,47). Cerkev nas vzgaja za take svobodne odnose.
V Cerkvi je svobodna ljubezen, drug drugemu ne pripadamo zaradi programov, ampak zato, ker smo odkrili, da smo ljubljeni od Gospoda. Zato je med smrtjo in vstajenjem razpeta mreža božjega kraljestva, podoba Cerkve in našega upanja.

Grob se odpre. Jezus ni pobegnil iz njega, ampak ga je prebil spodaj in šel iskat vse druge grobove. Ljubezen je dejavna. Jezus odide v predpekel, v temino smrti. Sklanja se do konca, da reši Adama in Evo – to je, da reši celo človeštvo. Tako Jezus steguje roke vsakomur, ki si to želi, saj je dobri Pastir.
Mladenič z rjuho je sv. Marko, kateremu je posvečena cerkev. »Vsi so ga zapustili (na Oljski gori). Neki mladenič (Marko) pa je šel za njim. Ogrnjen je bil le z lanenim oblačilom. Zgrabili so ga, on pa je oblačilo pustil in gol zbežal« (Mr 14, 51).

Mozaik6_0.jpgNa desni strani so uprizorjene binkošti.
V stari zavezi vidimo Mojzesa polnega moči, v novi zavezi pa je potrebna razpoložljivost, da lahko Bog dela.
Marija je podoba Cerkve. Cerkev je mati. Binkošti so samo z Marijo, ki moli. Molitev v nas naseli Gospoda.
Nad Marijo je 12 raznobarvnih plošč, ki simbolizirajo 12 apostolov. Po apostolih in njihovih naslednikih prihaja Bog na svet.
Na koncu mozaika je jagnje, ki se pase ob potokih žive vode. Mozaik je med dvema jagnjetoma: »Kdor hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil« (Mr 8,35).


Marko Ivan Rupnik se je rodil 1954 v Zadlogu, župnija Črni Vrh nad Idrijo. K jezuitom je stopil 1973. Likovno akademijo je zaključil 1981 v Rimu. V duhovnika je bil posvečen 1985 v Kopru. Na papeški univerzi Gregoriani je leta 1991 dosegel doktorski naslov. Zdaj predava na mnogih evropskih akademskih inštitutih.
Leta 2000 je prejel Prešernovo nagrado, 2002 Častni znak svobode Republike Slovenije, 2003 pa mednarodno nagrado Beato Angelico.
Izdal je že 12 knjig in do sedaj izdelal že 20 mozaikov. Največji mozaik je v papeževi kapeli Redemptoris Mater (1999). Mozaik pri Sv. Marku je po velikosti največji v Sloveniji.

Njegova dela v Sloveniji:
Kapela v mariborskem bogoslovju, leta 2001, 13 m2; Prešernova družba v Ljubljani, leta 2002, 9 m2; cerkev sv. Mihaela v Grosupljem, leta 2002, 63 m2; kapela v Tamarju, leta 2002, 15 m2; kapela v Domu za ostarele v Črnem Vrhu, leta 2002, 1,6 m2; cerkev sv. Marka v Kopru, leta 2003, 115 m2.



Izdal Župnija Koper – Sv. Marko. Odgovarja Jožef Koren župnik. Koper. Foto: Ciril Bajt. Februar 2004.



Print Friendly and PDF